>

Toplotna in zvočna izolacija

Dobra toplotna izolacija v zimskem času preprečuje, da bi se objekt prehitro ohlajal, v poletnem času prehitro segreval, hkrati pa je tudi tudi zvočna izolacija. Izolacijski materiali se med seboj razlikujejo in so različno učinkoviti. Izbrani morajo biti preudarno in pravilno vgrajeni. Najpogosteje uporabljeni so:

  • ekspandirani polistiren (stiropor)
  • ekstrudirani polistiren (stirodur),
  • kamena volna – nizka toplotna prevodnost, izjemno dober zvočni izolator, negorljiva, paroprepustna, zdravstveno in ekološko neoporečna,
  • steklena volna -elastična steklena vlakna prepletena v izolacijski filc ali ploščo zagotavljajo optimalno kombinacijo toplotne in zvočne zaščite,
  • celulozni kosmiči- celulozna izolacija je naravni materail, pridobljena iz zmletega papirja in zaščitena z borovo soljo. Odporna je na vlago, plesen, škodljivce in ogenj.
  • pluta,
  • lesna, kokosova, bombažna vlakna…

Toplotna izolacija objekta mora biti obravnavana kot celota, zato moramo poleg zunanjih zidov izolirati tudi streho in medetažne konstrukcije. Zunanje stene prenašajo mehanske obremenitve ter ščitijo notranjost pred zunanjimi atmosferskimi vplivi, notranje prostore pa morajo zaščititi zudi pred hrupom in sončnim sevanjem. Da vse to dosežemo, je potrebna toplotna izolacija sten oz. vseh zunanjih elementov.Veliko napak nastaja zaradi neustrezne izolacije pri izvedbi tal. Posledica so neprestano hladna tla, zaradi nizke temperature tal pa se lahko pojavi tudi kondenzacija vlage na talnih površinah.

 Pri izvedbi tal med prostori je, poleg toplotne, pomembna še zvočna izolacija. Če so namreč spodnji in zgornji prostori ogrevani, je temperaturni nivo v obeh etažah enak in toplotna izolacija izgubi svoj prvotni namen. Pomembna pa postane zvočna izolacija tal zaradi preprečevanja prenosa udarnega zvoka (hoja, premikanje predmetov, itd.). V tem primeru je pomembna debelina izolacije ter vgradnja dilatacijskih lamel, s čimer preprečimo prenos udarnega zvoka.

 

Kategorije
Ali ste vedeli?

Kameno volno pridobivamo iz kamnin vulkanskega izvora, kot so diabaz, bazalt in dolomit.
 

 
Proces pridobivanja kamene volne se prične s taljenjem vulkanske kamnine pri 1500° C. Te kamnine se stalijo v lavo, ki jo razvlaknimo z uporabo rotacijskih koles in z vpihovanjem zraka. Ta nastala vlakna se usedajo na tekoči trak, kjer se jim doda veziva. Vlakna se skupaj z vezivi preseli v komprimacijsko komoro, nato pa v trdilno peč, v kateri se zmes vlaken in veziva pri 250° C dokončno strdi.