>

Hidroizolacija

Hidroizolacija je izolacija, ki ščiti objekt in njegove elemente pred vdorom vode in vlage. Lahko jo opišemo kot tanek sloj za vodo nepropustne folije. Hkrati mora biti odporna proti pritisku zemlje. Da bi preprečili vdor vlage, je potrebno izolirati vse površine, ki so izpostavljene vlagi, kot na primer ravne strehe, balkonske površine, izpostavljene dele objektov z ravnimi površinami in drugo.

V osnovi ločimo dve vrsti hidroizolacije – horizontalno in vertikalno. Prvo polagamo horizontalno direktno na temelje, ravne strehe, kot že samo ime pove – horizontalno na talno ploščo ipd., drugo vertikalno pa na kletne stene. Nad nivojem terena je treba zaščititi še stene pred meteornimi vodami, ki se odbijajo od tal do višine pol metra.

Pri sami gradnjii je zelo pomembna pravilna izbira vrste in debeline hidroizolacije ter natančnost izvedbe. V primeru, da je hidroizolacija pomanjkljivo ali nenatančno vgrajene, se na straneh objekta pojavijo mokri madeži, plesen in goba. Sanacija je izredno težka, marsikdaj celo nemogoča, stroški same sanacije pa so lahko strašansko visoki.

Hidroizolacija talnih in stenskih konstrukcij se izvede z bitumenskimi trakovi. Za boljši spoj hidroizolacije s podlago se predhodno konstrukcijo premaže z bitumenskim premazom. Z varjenjem bitumenskih trakov se lahko prične šele, ko je premaz dovolj suh. Trakovi se varijo tako, da se s plamenom segreva njihovo površino in se jih tako prilepi na podlago. Stike je potrebno prekrivati za 10 cm in preklope natančno zavariti. Po končanem varjenju je potrebno hidroizolacijo še zaščititi pred poškodbami. Ob zasutju kletnih zidov bi se le-ta lahko nemreč poškodovala.

Hidroizolacija objekta je zelo pomembna in zahtevna, zato  je njeno izvedbo smiselno prepustiti strokovnjakom.


Kategorije
Ali ste vedeli?

Kameno volno pridobivamo iz kamnin vulkanskega izvora, kot so diabaz, bazalt in dolomit.
 

 
Proces pridobivanja kamene volne se prične s taljenjem vulkanske kamnine pri 1500° C. Te kamnine se stalijo v lavo, ki jo razvlaknimo z uporabo rotacijskih koles in z vpihovanjem zraka. Ta nastala vlakna se usedajo na tekoči trak, kjer se jim doda veziva. Vlakna se skupaj z vezivi preseli v komprimacijsko komoro, nato pa v trdilno peč, v kateri se zmes vlaken in veziva pri 250° C dokončno strdi.