>

Izolacija podstrešja

Skozi slabo izolirana podstrešja uhaja ogromno toplote. In ker smo v zadnjem obdobju priča nenehnemu naraščanju cen energentov, je treba toplotne izgube zmanjšati na najmanjšo možno mero. Eden od možnih načinov je vsekakor, da bivalne stavbe maksimalno dobro zaščitimo s toplotno izolacijo, s čimer bomo zmanjšali porabo energije za ogrevanje in ohlajanje.

Delež strehe pri toplotnih izgubah stavbe znaša cca. 20-30% celotnih izgub, zaradi česar je izolacija podstrešja zelo pomemben segment pri gradnji hiše. Sama streha pa ima tudi zelo pomembno vlogo v kvaliteti bivanja. Streha ščiti stavbo pred zunanjimi vplivi kot so sneg, dež, mraz in vročina. Podstrešje je tako na direktnem udaru pred mrazom in vročino in brez ustrezne toplotne izolacije se ta prostor hitro ohlaja in segreva. Kako bo izvedena izolacija podstrešja, je odvisno od njegove namembnosti. V primeru, da gre za nebivalno podstrešje, je sama izvedba izolacije zelo enostavna. Izolacijske plošče enostavno položite po tleh, pohodnost pa omogočite s tako imenovano brvjo (plohi) prek izolacije. Nekoliko zahtevnejša pa je izvedba izolacije bivalnega podstrešja.

V kolikor je izolacija podstrešja neustrezna, lahko ugotovimo že s samim pogledom na zasneženo streho s t.i. toplotnimi mostovi (to je površina s povečanim toplotnim tokom). Zaradi hitrejšega ohlajanja na tem mestu pride do večjih razlik med temperaturo površine in temperaturo zraka. Na teh predelih prihaja sčasoma do plesni, oplesk ali celo omet začneta odstopati.

V zadnjem obdobju se vse več podstrešnih prostorov preureja v bivalne prostore, zardi česar je izolacija podstrešja dobila še večjo vlogo.


Kategorije
Ali ste vedeli?

Kameno volno pridobivamo iz kamnin vulkanskega izvora, kot so diabaz, bazalt in dolomit.
 

 
Proces pridobivanja kamene volne se prične s taljenjem vulkanske kamnine pri 1500° C. Te kamnine se stalijo v lavo, ki jo razvlaknimo z uporabo rotacijskih koles in z vpihovanjem zraka. Ta nastala vlakna se usedajo na tekoči trak, kjer se jim doda veziva. Vlakna se skupaj z vezivi preseli v komprimacijsko komoro, nato pa v trdilno peč, v kateri se zmes vlaken in veziva pri 250° C dokončno strdi.