>

Izolacija iz mineralne volne

Izolacija iz mineralne volne

Izolacija je pri gradnji hiše zelo pomembna saj ključno pripomore, k zmanjšanju toplotnih izgub. Eden od mnogih toplotno izolacijskih materialov je tudi mineralna volna. Mineralna oziroma kamena volna je kompaktna izolacija, ki omogoča dobro toplotno, zvočno in požarno zaščito. Koeficient toplotne prevodnosti mineralne volne je med 0,035 in 0,040 W/mK. Mineralna volna je dobro paroprepustna, zaradi prisotne vlaknaste strukture. Je praktično negorljiva, saj je njeno tališče nad 1000 °C. Ima visoke sposobnosti upijanja in  dušenja zvoka in se s časom dimenzijsko ne preoblikuje. Zaradi posebne impregnacije, ki jo ima izolacija, pa ostanejo vlakna trajno vodoodbojna. Kamena volna je zdravstveno in ekološko neoporečna. Mineralna volna se proizvaja v obliki plošč različnih dimenzij. Izolacijske plošče iz kamene volne delimo na dve vrsti:

Plošče z vodoravno orientiranimi vlakni

 Izolacija s takimi ploščami se je uporabljala za fasade na starih objektih, primerne pa so tudi za novogradnje. Posebnost plošč so priročne dimenzije, majhna teža ter dobre mehanske lastnosti. Slabost teh plošč je potreba po dodatnem mehanskem sidranju, poleg samega lepljenja.

Izolacija z vodoravno orientiranimi vlakni

Lamela kamene volne s pravokotno orientiranimi vlakni

 Toplotno izolacijska lamela mineralne volne omogoča dober oprijem stene in drugih materialov, v kolikor je zagotovljena dobra kvaliteta podlage. Taka izolacija je primerna za uporabo tudi na ukrivljenih površinah. Posebnost takih lamel so pravokotno orientirana vlakna, ki zagotavljajo veliko razplastno trdnost in posledično enostavno vgradnjo samo z lepljenjem po celotni površini.

Lamela mineralne volne z pravokotno orientiranimi vlakni
 

Kategorije

Ali ste vedeli?

Kameno volno pridobivamo iz kamnin vulkanskega izvora, kot so diabaz, bazalt in dolomit.
 

 
Proces pridobivanja kamene volne se prične s taljenjem vulkanske kamnine pri 1500° C. Te kamnine se stalijo v lavo, ki jo razvlaknimo z uporabo rotacijskih koles in z vpihovanjem zraka. Ta nastala vlakna se usedajo na tekoči trak, kjer se jim doda veziva. Vlakna se skupaj z vezivi preseli v komprimacijsko komoro, nato pa v trdilno peč, v kateri se zmes vlaken in veziva pri 250° C dokončno strdi.